Danes smo se v Lovranu poslovili od naše učiteljice Anite.
Dolgo obdobje jo je vezalo na šolo Hrvatini, najprej je šolo obiskovala kot učenka, nato delala kot mlada učiteljica in pozneje kot izkušena učiteljica in mama dveh šolarjev. Svoj poklic je imela zelo rada. Otroke je učila spoštovanja do ljudi, živali in narave. Poudarjala je pomen temeljnih vrednot in spoštovanja preteklosti.
Z učiteljico Anito smo se veselili uspehov na vseh področjih, poseben pomen pa ji je predstavljalo likovno izražanje. Ko smo kot šola sodelovali na raznih projektih, razstavah, obletnicah, izdaji publikacij …, smo vsi vedeli, da bo skupaj z otroki poskrbela za risbe in ilustracije. Tudi otroci so to vedeli, “če dobimo učiteljico Anito za razredničarko, bomo veliko risali oziroma likovno ustvarjali in obdelovali šolski vrt”.
Še veliko lepega hranimo zapisanega v šolskem arhivu in ne napisanega v svojih srcih.
Hvala ti Anita in počivaj v miru.
Dragim svojcem izrekamo iskreno sožalje in v uteho naj nam bodo verzi Toneta Pavčka:
KOGAR IMAŠ RAD,
NIKOLI NE UMRE.
LE DALEČ, DALEČ JE …
