Skoči na glavno vsebino
Predstavitev šole na Nacionalnem posvetu ob 25. letnici Slovenske mreže zdravih šol

Predstavitev šole na Nacionalnem posvetu ob 25. letnici Slovenske mreže zdravih šol

 Letošnje leto praznuje Slovenska mreža zdravih šol okrogli jubilej. Vključene šole smo ga obeležile z različnimi aktivnostmi. Sklepni del praznovanja je potekal 7. novembra 2018 v Zrečah. Na njem je potekal  Festival dobrih praks, kjer smo se na stojnicah zdravih šol predstavili tudi hrvatinski  »zdravošolci« s svojo figovo marmelado.

Obiskovalci so jo ob degustaciji pohvalili. Komur je se je »kolo zdravja« ustavilo na rdeči barvi  je imel srečo in si je domov odnesel kozarček  naše marmelade.

                                                                              foto utrinki

Suzana Bizjak Šenekar

Vodja tima Zdrave šole

Ob mednarodnem dnevu strpnosti

Ob mednarodnem dnevu strpnosti

Ob 16. novembru  – mednarodnem dnevu strpnosti smo se priključili projektu Dan za strpnost in prijateljstvo. Tema letošnjega projekta je bila »STOP OBREKOVANJU«.

S projektom smo želeli vse deležnike ozavestiti, da je obrekovanje s širjenjem škodoželjnih polresnic, neresnic, laži in izmišljotin z namenom škodovati osebnemu dostojanstvu drugega dejanje sovraštva in oblika nasilja nad posameznikom.

V posameznih oddelkih smo v okviru rednega pouka izvedli delavnice prilagojene starostnim stopnjam učencev. Poleg ozaveščanja pomena strpnosti so učenci razmišljali, kakšne so lahko posledice obrekovanja.  Cilj projekta je razvijanje in negovanje  medsebojnih odnosov, ki vsebujejo strpnost, sprejemanje, spoštovanje ter posledično sodelovanje in medsebojno prijateljstvo.Ob priložnostni  razstavi smo razstavili tudi likovne in literarne izdelke naših učencev.

 

 

Suzana Bizjak Šenekar

Vodja tima Zdrave šole

KRITIČNI POTROŠNIKI

KRITIČNI POTROŠNIKI

V tem šolskem letu smo si za eno izmed nalog Zdrave šole zadali »spoznavanje in razvijanje vrednot«.

Pred mesecem decembrom, ki nas s svojimi reklamami in lučkami privablja v nakupovalne centre smo se odločili spregovoriti o kritičnem potrošništvu. Z učenci smo se ob reklamnih letakih z igračami pogovarjali, kaj vse si želijo.

Seznami njihovih želja  znajo biti neskončno dolgi. Po poslušanju nekaterih ljudskih pravljic in po pogovoru smo ugotovili, da  želje niso enake potrebam.

Nastala je priložnostna razstava, ki nudi izhodišče za nadaljnji razmislek in pogovor.

Od vseh nas je odvisno, v kakšno družbo se bomo razvili.

 

Suzana Bizjak Šenekar

Vodja tima Zdrave

Slovenski tradicionalni zajtrk

Slovenski tradicionalni zajtrk

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je eden izmed osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ki smo ga  obeležili v petek, 16. novembra 2018. Poleg tradicionalnega slovenskega zajtrka smo današnji dan obogatili z različnimi spremljevalnimi dejavnostmi. Pri obeleževanju letošnjega dneva slovenske hrane smo želeli posebej podariti pomen tal in njihovo vlogo pri pridelovanju kakovostne hrane.

Ob prihodu v učilnico so  nas pričakale mizice s  pogrinjki.  Po zajtrku smo se pogovorili o pomenu vsakodnevnega zajtrka, o  pomenu obeležitve tega dne ter spoznali  nekaj podrobnosti  iz  življenja čebel.

Dan smo ob nadaljevali kot mali kuharski mojstri.  Olupili smo sadje in ugotavljali,  kaj se skriva v notranjosti posameznih sadežev. Sadje smo narezali na manjše koščke in ugibali, kako jed bomo pripravili.  Najprej smo naredili sadna nabodala,  iz preostanka narezanega sadja  pa smo si naredili sadni napitek.   Vse smo kulturno pojedli in za seboj  tudi vse počistili in pospravili.

Dan smo zaključili za šolo, kjer smo mogli rešiti kar težko nalogo. Vsak je moral poiskati ustrezen kamenček in podlago, da si je lahko strl orehe, mandlje in lešnike.  Žal je bil ta del dneva nekoliko prekratek, saj nas je šolski zvonec že  klical h kosilu.

 

Mentorica Zdrave šole

Suzana Bizjak Šenekar

foto utrinki

100. obletnica konca prve svetovne vojne

100. obletnica konca prve svetovne vojne

Letos mineva sto let od konca enega najbolj krvavih obdobij na Slovenskem. 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski monarhiji in odprla se je soška fronta, ki je v dvanajstih bitkah zahtevala tisoče življenj na obeh vojskujočih se straneh. Zaradi vojne je trpelo tudi civilno prebivalstvo, splošno pomanjkanje, lakota, aretacije, zaplembe, taborišča, internacija in streljanje talcev so bila nekaj vsakdanjega na okupiranih ozemljih. Premirje je bilo dokončno podpisano 11. novembra 1918 v poveljniškem vagonu generala Ferdinanda Focha. Po podpisu premirja je Foch izrekel preroške besede: “To ni mir. To je le dvajsetletno premirje,” je povedal, pa čeprav druga svetovna vojna še ni bila na vidiku. Učenci tretjega triletja so si prizorišče dogajanja ogledali pretekli teden. Obiskali so si Kobariški muzej, slap Kozjak, se sprehodili po “kavernah” in si ogledali rojstno hišo Simona Gregorčiča. Z razstavo v četrtek in petek, 15. in 16. novembra smo obeležili 100. obletnico na način, da spet in spet opominjamo tudi mi, da je mir edina prava izbira.

foto utrinki

(več …)

Dostopnost